Matjaž Han: SD v četrti vladi Janeza Janše ne boste videli

Socialni demokrati v nasprotju z Gibanjem Svoboda in Levico niso pozvali k bojkotu nedeljskega referenduma o dodatkih k pokojninam za umetnike, na katerem je s padcem vladnega zakona prepričljivo zmago slavila največja opozicijska stranka SDS pod vodstvom Janeza Janše.

V SD so volilce nagovarjali, naj se glasovanja udeležijo in naj zakon podprejo. Koalicija pri bojkotu ni bila enotna, zadnje javnomnenjske ankete pa so pokazale, da si v SD zaradi pozivanja k udeležbi na referendumu ne morejo obetati dodatnih političnih točk.

Po ponedeljkovi raziskavi Mediane za Delo se je podpora Socialnim demokratom znižala s 5,4 na 4,8 odstotka. SD na lestvici strank sicer ostaja na tretjem mestu, a se je razkorak med njo ter prvouvrščeno SDS z 21 in Gibanjem Svoboda s 17,7 odstotka na drugem mestu še povečal.

Han: V stranki nismo zadovoljni s temi odstotki

Ob tem ne gre spregledati, da se je Svobodi, ki je skupaj z Levico pozivala k bojkotu referenduma, podpora v tokratni raziskavi zvišala za pet odstotnih točk. Medtem ko Gibanje Svoboda ohranja primat na levem polu, SD za ovratnik diha zunajparlamentarna Resni.ca, pri štiriodstotnem parlamentarnem pragu pa sta še NSi in Levica.

Predsednik SD in gospodarski minister Matjaž Han priznava, da z rezultati zadnjih anket ni zadovoljen. "Ankete redno berem in jih spremljam. V stranki nismo zadovoljni s temi odstotki in moramo se vprašati, kaj bomo naredili, da bomo te odstotke popravili in šli na volitve z več energije," poudarja Han.

Zaradi slabe javnomnenjske podpore v SD še ni napeto, bo pa po navedbah naših sogovornikov nervoza naraščala, če stranka pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami v anketah ne bo zabeležila boljših rezultatov.

Pričakovanja Socialnih demokratov pred prihodnjimi državnozborskimi volitvami so namreč velika. Po naših informacijah naj bi vodstvo stranke ocenjevalo, da bi lahko na volitvah osvojili do 12 odstotkov glasov.

Na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2022 so Socialni demokrati pod vodstvom Tanje Fajon osvojili manj kot sedem odstotkov glasov. Več kot deset odstotkov so jim volilci nazadnje namenili leta 2011, ko je SD na volitve zadnjič popeljal Borut Pahor.

"Mi tega vzvoda nimamo in bomo trden partner do konca mandata"

Čeprav SD kljub občasnim "soloakcijam" še naprej ostaja v senci Svobode, Han pravi, da so vse skrbi zaradi rezultatov anket odveč. "Nikoli ne bom komentiral tega, ali so te ankete prirejene, si pa želim bistveno večji potencial za stranko in do zadnjega trenutka bom naredil vse, da bo stranka na volitvah dobila čim več glasov," napoveduje prvak SD.

Kako bodo dvignili priljubljenost stranke v javnosti, ni pojasnil. V nekaterih krogih v SD je sicer mogoče slišati, da vodstvo stranke nima recepta, s katerim bi se Socialni demokrati lahko vrnili na pota stare slave. Pojavljajo se tudi opozorila, da bi se stranka na prihodnjih volitvah lahko znašla blizu štiriodstotnega parlamentarnega praga.

Referendumska zmaga SDS namreč kaže, da bi se v primeru precejšnjega nezadovoljstva s sedanjo vlado Roberta Goloba in abstinence levosredinskih volilcev na naslednjih volitvah lahko okrepila desnica. Ob tem pa se postavlja vprašanje, ali bi levemu polu bolj ustrezalo, če bi bile naslednje državnozborske volitve predčasne, torej prej kot spomladi 2026, ko so predvidene redne volitve.

Na vprašanje, ali bi v koaliciji morali opraviti takšen razmislek, Han odgovarja, da je ključ do predčasnih volitev v rokah predsednik vlade. "Mene že dvakrat nihče ni nič vprašal o predčasnih volitvah. Odstopil je gospod Cerar, odstopil je gospod Šarec, in tako smo prišli do predčasnih volitev. Socialni demokrati pa tega vzvoda nimamo in mi bomo trden partner do konca tega mandata."

"Pogoj o nenapadanju in metanju polen pod noge lahko vedno izpolnim"

Predsednik SD je prepričan, da lahko leva sredina po naslednjih volitvah sestavi še eno vlado. Na vprašanje, ali pričakuje, da se bo na volitve podal tudi evropski poslanec Vladimir Prebilič, pa odgovarja, da sam na to nima vpliva. Prebilič dokončne odločitve o kandidaturi še ni sprejel, je pa v nedavnem intervjuju za Večer izjavil, da si na levem polu ne želi biti "dodaten problem, ampak rešitev".

Ob tem je izrazil željo, da bi na levem polu dosegli dogovor o nenapadanju. "V politiki je vedno težko postavljati pogoje, ampak ta pogoj o nenapadanju in metanju polen pod noge pa lahko vedno izpolnim." Kot pravi, tega ne zna delati, in dodaja, da tega ni delal na desni, še manj pa levi strani.

Prvak SD je sicer v svojih dosedanjih izjavah Prebiliču dal jasno vedeti, da ga ni pripravljen podpreti kot kandidata za mandatarja leve sredine. Na vprašanje, ali morebitnemu Prebiličevemu vstopu v volilno tekmo torej ni naklonjen, pa Han odgovarja, da so v SD vedno pozdravljali nove obraze in z njimi tekmovali na volitvah, a da pri tem niso bili najuspešnejši.

Očitke, da se je s pozivi k udeležbi na referendumu preveč približal SDS, Han zavrača in jih označuje za podcenjevanje. "Naredil sem tisto, kar sem mislil, da je prav. Ko bom čez nekaj mesecev pozival ljudi, naj gredo na volitve, mi za nazaj ne boste mogli ničesar očitati. SD v četrti vladi Janeza Janše ne boste videli. Socialni demokrati bodo soustvarjali levo sredino, mogoče pod malo drugačnimi pogoji kot zdaj," še dodaja predsednik SD.